Offener Wettbewerb | 06/2023
Erweiterung Seminargebäude Barago in Ljubljana / Baragovo semenišče (SI)
©Arhitektura Krušec
3. Preis
Preisgeld: 6.000 EUR
Architektur
Beurteilung durch das Preisgericht
Z vidika odnosa med kulturnim spomenikom in sodobno prizidavo predstavlja predlog najprimernejšo rešitev, ki vrača Baragovemu semenišču poudarjeno vlogo v prostoru in izpostavlja njegovo monumentalnost z ugreznjenim volumnom novega gledališča, ki je povsem podrejen semeniški stavbi. Natečajna rešitev upošteva več ali manj vse usmeritve za izdelavo OPPN, med vsemi ima najmanjši faktor izrabe in najnižji objekt. Predlagana zasnova izhaja iz Plečnikove ideje tako, da nadaljuje potezo kolobarja s stolpoma, prilagojenima kolobarju v tlorisnih in višinskih gabaritih, s severno linijo obcestnega krila sledi neuresničeni ideji o novi aveniji. Četudi je poglobitev celotnega programa gledališča z vidika doslednega podrejanja spomeniku najbolj prepričljiva kvaliteta predloga, pa zmanjšuje možnosti interakcij gledališča z različnimi uporabniki zunaj in znotraj javnega prostora. Posledica razporejanja programov in prostorov gledališča v globino prereza so po nivojih ločeni delovni procesi in dejavnosti, ki omejujejo pogoje za nemoteno funkcioniranje programskih sklopov in gledališča pred in med predstavami. Zato je predlogu v primerjavi z bolj celovitimi rešitvami prisodila tretjo nagrado.
Predlog odstopa od drugih natečajnih predlogov z najbolj radikalno idejo. Novi objekt gledališča je postavljen pravokotno na Baragovo semenišče tako, da je večina stavbnega volumna ugreznjena v podzemne etaže. H krožnemu zaključku semenišča sta na mestu slepih fasad dodana dva nevtralna stolpa. Zunanje površine so urejene v dveh nivojih in omogočajo aktivno rabo javnih prostorov. Z upoštevanjem prvotno načrtovanih osi je trg oblikovan kot avditorij za prireditve na prostem.
Z vidika odnosa med kulturnim spomenikom in sodobno prizidavo predstavlja predlog najprimernejšo rešitev, ki vrača Baragovemu semenišču poudarjeno vlogo v prostoru in izpostavlja njegovo monumentalnost. Spomenik je evidentno postavljen na prvo mesto, tudi vzidana novogradnja je v delu, ki seže nad nivo terena, volumsko podrejena semeniški stavbi.
Oblikovna zasnova izhaja iz Plečnikove temeljne ideje tako, da nadaljuje potezo kolobarja s stolpoma, prilagojenima kolobarju v tlorisnih in višinskih gabaritih, s severno linijo obcestnega krila pa nakazuje potezo vzporedno s potezo trga, ki sledi ideji neuresničene nove avenije. Poleg tega je zasnova z oblikovanjem odprtih površin neposredno ob spomeniku dobro prilagojena obstoječi prostorski situaciji. Če je poglobitev programa in »anemičnost« oblikovanja vidnega dela objekta z vidika podrejanja spomeniku najmočnejši atribut predloga, pa je hkrati tudi njegova največja pomanjkljivost. S potopitvijo in introvertiranostjo pretežnega dela programov ter brezizraznega oblikovanja gledališču odvzame pomembnost in zmanjša njegov potencial v generiranju novega mestnega prostora. V pretežnem delu leta, ki predstavlja glavno sezono gledališča, je interakcija gledališča z različnimi uporabniki prostora minimalna. Druga pomanjkljivost, ki izhaja iz te radikalne podrejenosti spomeniku, je razporeditev prostorov in komunikacija med zaposlenimi oz. uporabniki Pionirskega doma in Mladinskega gledališča.
Funkcionalna razporeditev prostorov v dveh ločenih stolpih narekuje izrazito vertikalno komunikacijo med zaposlenimi, kar je z vidika nemotenega in čim lažjega delovanja nezaželeno, posamezni programi istega uporabnika pa so celo v dveh nepovezanih objektih. Določeni prostori so slabše osvetljeni, delavnice pa so povsem brez dnevne svetlobe. Predlagana rešitev s »fugo« ni ustrezna, saj je delovna mesta v večjem delu objekta potrebno stalno naravno osvetljevati.
Fasada glavne dvorane je načrtovana s (ponovno) uporabo pranega prodca, k trajnostnemu pristopu pa prispevata oba stolpa ob Baragovemu semenišču, ki sta zasnovana z leseno konstrukcijo. Z vidika trajnostne gradnje je velika količina armiranega betona za izgradnjo podzemnega dela nekoliko manj posrečena rešitev.
Natečajna rešitev upošteva več ali manj vse usmeritve za izdelavo OPPN, med vsemi ima najmanjši faktor izrabe in najnižji objekt. Zunanje površine so razbremenjene prometa, vključena je zadovoljiva površina zelenih površin, vključno z zeleno streho gledališča. Kljub najmanjšemu odmiku stanovanjske zazidave na severni strani od parcelne meje, se trg med objektoma odpira.
Večnamenska ploščad v osi vzhodnega vhoda v semenišče (vključno s širšo vrzeljo v potezi dreves, ki obrobljajo novo cestno povezavo v smeri sever-jug), usmerja pogled na vzhodno vstopno kompozicijo spomenika in obuja Plečnikov pristop uokvirjanja pogledov na vhodne partije kolobarnega dela stavbe.
Osrednji element zasnove odprtega prostora je dvonivojski trg trikotne oblike na stičišču osi Dunajska cesta – Severni mestni park in Linhartova cesta – Baragovo semenišče. Pešpot proti Gospodarskemu razstavišču se z vzhodne smeri začne od Navja širiti v trg, ki se zaključi pred vhodom v novo stavbo gledališča. Trg členi mreža zasajenih dreves, vstopni del trga je oblikovan kot nagnjen avditorij s stopnicami, ki omogočajo izvedbo predstav na prostem. Prostor ob stavbi Baragovega semenišča je oblikovan kot parkovna površina z vstopnimi ploščadmi pred posameznimi vhodi, večnamenska ploščad pred vhodom na vzhodni strani se razteza do Navja. Med osjo Valjhunove ulice in Navjem je predvidena parkovna ureditev s posameznimi zatravljenimi in zasajenimi površinami, ki se nizajo od severa proti jugu.
Natečajno rešitev izmed vseh prispelih elaboratov odlikuje iskrena, nepotvorjena informacija o spomeniku, ki potencira njegovo zgodovinsko pričevalnost s podrejenostjo spomeniku, ki bi se najverjetneje ohranila tudi v primeru povišanja gabarita nad veliko dvorano za eno etažo ali podaljšanja prizidave k zahodnem kolobarnem krilu. Rešitev žal obenem prinaša funkcionalne slabosti, ki bi jih bilo potrebno v fazi nadaljnega projektiranja odpraviti in slabše sledenje principom trajnostne gradnje z nizkim ogljičnim odtisom.
©Arhitektura Krušec
©Arhitektura Krušec
©Arhitektura Krušec
©Arhitektura Krušec
©Arhitektura Krušec